
V Italiji je namreč poleg cenejših testenin, nad katerimi se masti Vesoljčica, najti tudi precej večjo izbiro hmeljnih napitkov, bolj znanih pod imenom pivo, kot pa na domači zemljici. Zato mi, čeprav me še najbolj benevolenten klasifikator ne bi mogel uvrstiti v skupino navdušencev nad šopingom, ni kaj preveč težko ekskurzirati v Trst (ki je naš!!!), saj si vedno znova obetam lepo bero novih specimenov zgoraj omenjenega napitka.
Pa pojdimo po vrsti, od leve proti desni:
- La Trappe Tripel - Trappistenbier, kar pomeni, da nad njim svojo od boga nadarjeno roko in lampe držijo dotični menihi
- Amarcord E Figoun (lager) - pivo iz daljne, a pivsko očitno zavedne Republike San Marino
- takisto iz hiše Amarcord , ampak La Tabachera (turbo - 10 vol% alkota - uhuhu!)
- Fischer Tradition (lagerček, ki pa ni dojčlandski ali jodlarski, ampak francoski. BTW za ogled pejdža je treba znat malo francosko. Etes-vous majeur ? Bien sûr, mon ami. Seveda, če ste mladoletni in bogaboječi državljani ter ne želite lagati, si lahko pomagate tudi s tem linkom, ki vas bo vrgel direktno na stran, brez neprijetnih vprašanj o starosti vaše DNK.)
Yes, my friend. Njam njam. Slurp slurp. Indeed.
P.s.: Ob tem pisanju mi je zraven podatka, da so tile junaki še zaprti in me torej sladostrastno degustiranje še čaka, v veliko veselje tudi dejstvo, da nisem še niti na pol degustirajoče poti med tovrstnimi izdelki, ki jih nudijo IT štacune.

1 comments:
hlast, hlast :-)
Post a Comment